Poznana po: nekdanja ameriška državna sekretarka  
Matična država: Češka 
Država azila: ZDA
Datum rojstva: 15. maj 1935

Madeleine Albright je bila prva ženska, ki je prevzela naslov ameriške državne sekretarke. Rodila se je kot Marie Jana Korbelova (Madeleine je anglizirana oblika imena Madlenka, ki je bil njen vzdevek v otroštvu). Njena družina je bila zaradi političnih pretresov prisiljena dvakrat zapustiti domovino. Ko je v času druge svetovne vojne Češkoslovaško zasedla nacistična vojska, je Madeleine z družino zbežala v Anglijo. Ponovno so se vrnili v Prago, ko je njen oče, ki je bil takrat diplomat, prevzel mesto v vladi, in sicer v obdobju med osvoboditvijo izpod nacizma in komunističnim udarom leta 1948. Zaradi komunističnega prevzema oblasti je morala družina Korbel ponovno zapustiti državo.

Leta 1948, ko je bila Madeleine stara 11 let, je družina emigrirala v ZDA in se naselila v mestu Denver v Koloradu, kjer se je njen oče zaposlil kot predavatelj mednarodnih odnosov na denverski univerzi. Ko je obiskovala še srednjo šolo, je Madeleine Albright, takrat še Madeleine Korbel, prejela nagrado, ki jo je sponzorirala OZN, ker je pravilno navedla imena vseh držav članic OZN v tistem času. 

Čeprav je bila vzgojena v krščanski družini, kasneje pa je prestopila v episkopalno cerkev, nekatera poročila, ki so se pojavila v času njene kandidature za državno sekretarko, namigujejo na njene židovske korenine. Rojstni listi in zapisi, ki so bili kasneje odkriti v Evropi, razkrivajo, da je mnogo sorodnikov družine Korbel, ki so ostali v Evropi, umrlo v koncentracijskih taboriščih. 

Madeleine je obiskovala Wellesley College in se po končanem študiju poročila z Josephom Albrightom, sinom časopisnih založnikov. Kmalu za tem je odšla v politične vode in med drugim službovala kot predsednica Centra za nacionalno politiko.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je svetovala predsedniškemu kandidatu Michaelu Dukakisu. Nekaj let kasneje jo je predsednik Bill Clinton imenoval za stalno predstavnico OZN, 5. decembra 1996 pa jo je predsednik Clinton nominiral za državno sekretarko. Po tem ko je njeno nominacijo soglasno potrdil še ameriški senat, je 23. januarja 1997 prisegla kot 64. ameriška državna sekretarka. 

Leta 1998 je minilo 50 let, odkar je Madeleine Albright prišla v ZDA. Spomin na svoj prihod je obeležila z javnim govorom na slovesni prireditvi, namenjeni okoli 100 novim ameriškim državljanom. Kot ženska, ki je tudi sama imela izkušnje z begunstvom, je skupino slavljencev nagovorila z naslednjimi besedami: "Današnji dan pomeni nov začetek v vašem življenju. Pomeni tudi nadaljnje poglavje v ameriški zgodbi, ki je zgodba o priseljencih."

Poznan po: pianist, skladatelj 
Matična država: Madžarska 
Država azila: ZDA
Datum rojstva: 25. marec 1881
Datum smrti: september 1945

Eden največjih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja, madžarski skladatelj Bela Bartók, je je stopil na oder že kot 11-letni deček. V njegovih zgodnjih glasbenih delih je mogoče zaznati vpliv Brahmsa, Straussa in Liszta, predvsem pa ljudske glasbe, ki jo je podrobno preučeval. Med potovanjem po rodni Transilvaniji je Bartók odkrival tako madžarsko narodno glasbo kot tudi ljudske pesmi, ki so nastale na stičišču drugih kultur. Njegov rojstni kraj se danes nahaja v Romuniji.

Bartók je z uporabo ljudskih in tradicionalnih glasbenih elementov oblikoval edinstven glasbeni stil, po katerem se je zgledovala moderna glasba 20. stoletja. Bartók je med ljubitelji glasbe poznan predvsem po klavirskih skladbah, kot je na primer Mikrokozmos (1926 – 1927), violinskih skladbah (Glasba za godala, tolkala in čelesto, 1936) in po orkestrski glasbi (Koncert za orkester, 1943).

Bartókova družina je nasprotovala vzponu nacizma, odvzemanju dela Židom in njihovem zatiranju. Bela ni pripadal židovski skupnosti, vendar se ji je bil pripravljen pridružiti, da bi s tem pokazal svoje neodobravanje do zatiranja Židov, ki se je širilo po Avstriji in Madžarski. "Moje prepričanje, ki ga prevzemam v celoti, je, da je načelo bratstva nad vsemi konflikti … Zato sem se pripravljen podvreči katerim koli pozitivnim novim vplivom, najsi bodo slovaški, romunski, arabski ali drugi," je dejal. 

Ko se je druga svetovna vojna razširila po celotni Evropi, se je  Bartók odločil umakniti, in tako leta 1940 odšel v Združene države Amerike. Tam je doktoriral na Univerzi Kolumbija ter nadaljeval z raziskovanjem ljudske glasbe kot gostujoči profesor na isti univerzi.

Ko je leta 1945 umrl, je za seboj pustil nedokončano glasbeno delo z naslovom Koncert za violo. Njegove stvaritve so oživele šele po njegovi smrti, saj so bile v tem času večkrat zaigrane kot v času njegovega življenja. 43 let po njegovi smrti, leta 1988, so bili njegovi posmrtni ostanki preneseni nazaj na Madžarsko, kjer so se Bartókovi rojaki od njega poslovili z državljanskimi častmi. 

Poznan po: skladatelj
Matična država: Poljska
Država azila: Francija
Datum rojstva: 1. marec 1810
Datum smrti: 17. oktober 1849

Strasten, tragičen, melanholičen in patriotski, je eden največjih skladateljev 19. stoletja, Frédéric Chopin, sanjal o osvobojeni Poljski.

V času, ko je Byron, ki je podobno kot Chopin pripadal romantični generaciji, umrl med bojem za neodvisnost Grčije, je Chopin, ki je bil v izgnanstvu, ustvarjal glasbo, ki je odsevala njegovo pripadnost Poljski. Ko je njegov učenec zaigral eno izmed njegovih etud, je Chopin v spomin svoji domovini vzkliknil: "Oh! Ma patrie!"

Frédéric je kot sin francoskega priseljenca in poljske plemkinje imel srečno otroštvo, ki ga je preživel s tremi sestrami. Študiral je v Varšavi in načrtoval selitev na Dunaj. Glasbeni kritiki so opazili, da je že v tridesetih letih 19. stoletja v svoja glasbena dela vključeval ljudske melodije. "Chopin ve, kakšne glasove je mogoče slišati na naših poljih in v naših gozdovih, poslušal je pesmi poljskih vasi. Melodije svoje domovine je preoblikoval, jih elegantno in spretno združil v svojih skladbah," je zapisal eden izmed kritikov. 

V študentskih letih so Chopin in njegovi prijatelji načrtovali vstajo proti Rusom. Chopinova naloga je bila razširiti to novico v tujini, in sicer prek glasbe. Njegov oče, ki je bil prav tako zaprisežen patriot, se je s tem strinjal, in tako je Chopin zapustil Varšavo ter se preselil na Dunaj. Nekaj mesecev kasneje, ko so se v domovini že začeli spopadi, so mu svetovali, naj se ne vrne več. 

Septembra 1831 je prispel v Pariz, kjer je kmalu začel dobivati povabila visoke družbe, odkrilo pa ga je tudi poljsko plemstvo v izgnanstvu. V teh visokih krogih je bil spoštovan zaradi svojega glasbenega talenta, obenem pa si je s poučevanjem aristokratskih otrok zagotovil finančno neodvisnost. 

Kljub temu pa je Chopin kmalu postal melanholičen in vase zaprt glasbenik v izgnanstvu. Nekaj sreče je našel v ljubezenskem razmerju s francosko romanopisko George Sand. Ljubezensko razmerje se je končalo leta 1847 in kmalu za tem je Chopin zbolel za jetiko. Kljub bolezni se je odpravil na svojo zadnjo glasbeno turnejo v Veliko Britanijo, kjer je igral kraljici Viktoriji in srečal Charlesa Dickensa. 

Chopin je umrl 17. oktobra 1849, ob njegovi smrtni postelji pa je bila le hčerka nekdanje partnerice George. Njegovo truplo počiva na pokopališču Père Lachaise v Parizu, medtem ko je sestra Ludwika njegovo srce prenesla v cerkev Svetega križa v Varšavi.