- Velikost besedila
| 
| 
| 
- Natisni to stran
UNHCR začel kampanjo za preprečevanje pojava "brezdržavljanstva"
25-08-2011
Poziv vladam k podpisu mednarodnih sporazumov in k spremembi nacionalnih zakonodaj
SPOROČILO ZA JAVNOST – BUDIMPEŠTA, 25. avgust (UNHCR) – Na današnji dan, ko je Agencija OZN za begunce začela globalno kampanjo, katere namen je preprečevanje pojava brezdržavljanstva, je agencija pozvala vlade srednjeevropskih držav naj pristopijo k mednarodnim konvencijam o osebah brez državljanstva in dopolnijo nacionalne zakonodaje v skladu z mednarodnimi standardi.
Omenjena kampanja se je pričela le nekaj dni pred obeleženjem petdesetletnice Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961, ki bo 31. avgusta 2011.
Danes po svetu živi na milijone ljudi, katerih nobena država ne priznava za svoje državljane. To so ljudje, ki formalno ne obstajajo, so ljudje brez državljanstva.
„Glede na število [oseb brez državljanstva], problem brezdržavljanstva v srednji Evropi morda ni tako pereč, vendar so posledice za ljudi, ki se soočajo s pravno negotovostjo, dramatične,” je dejal regionalni predstavnik UNHCR za srednjo Evropo Gottfried Koefner.
Ker ljudje brez državljanstva niso državljani nobene države, so jim pogosto zanikane temeljne človekove pravice in dostop do zaposlitve, nastanitve, izobrazbe in zdravstvene oskrbe. Takšne osebe morda ne morejo imeti v lasti nikakršnega premoženja, odpreti bančnega računa, se legalno poročiti ali registrirati rojstva lastnih otrok.
Razpad in nastanek novih držav je le eden izmed nekaterih vzrokov za pojav brezdržavljanstva po svetu. Zaradi razpustitve Sovjetske zveze, Čehoslovaške in Jugoslavije leta 1990 je na tisoče ljudi, ki so takrat živeli v vzhodni Evropi in osrednji Aziji, ostalo brez državljanstva. Medtem ko je bila večina primerov brezdržavljanstva v tej regiji rešenih, pa še vedno obstaja mnogo ljudi, ki nimajo državljanstva ali pa so v nevarnosti, da ga bodo izgubili.
V srednji Evropi živi „nevidna” skupina ljudi, ki prihajajo iz sosednjih ali bolj oddaljenih držav, ki so bili žrtve pomanjkljivih nacionalnih zakonodaj. Čeprav je točno število le-teh neznano, je na tisoče ljudi v tej regiji registriranih kot oseb brez državljanstva.
„Madžarska je prevzela vodilno vlogo pri reševanju problema brezdržavljanstva v srednji Evropi. Pristopila je k obema konvencijama OZN in oblikovala poseben sistem, katerega namen je identifikacija oseb brez državljanstva in izdajanje dokumentov, ki tem osebam omogočajo lažji dostop do zdravstvene oskrbe, izobrazbe in ostalih storitev,” je dejal Koefner. Madžarska, ki je zadnja štiri leta obravnavala tudi vloge oseb brez državljanstva, je od leta 2007 priznala status osebe brez državljanstva 71 posameznikom.
Na splošno se pristopi srednjeevropskih držav, katerih namen je omejevanje pojava brezdržavljanstva, med seboj razlikujejo. Poljska in Bolgarija še nista podpisali Konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961. Slovenija je pristopila k prvi, vendar še ni podpisala druge omenjene konvencije. Madžarska, Češka, Slovaška in Romunija so pristopile k obema konvencijama, vendar imajo njihove vlade bodisi zadržke ali pa še niso vzpostavile postopkov, ki bi zagotovili izvajanje zaščitnih ukrepov na nacionalnih ravneh.
„Celo na Madžarskem, kjer je opaziti napredek pri reševanju tega vprašanja, obstaja na različnih vladnih ravneh pomanjkljivo zavedanje. Priznane osebe brez državljanstva, ki posedujejo dokumente, imajo lahko pri prejemanju pomoči težave, saj lokalni uradniki ne vedo kakšen status imajo te osebe in kakšne so njihove pravice,” je poudaril Koefner.
„Postopek na Madžarskem tudi izključuje ljudi, ki še nimajo dovoljenja za zakonito bivanje v državi, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi in bi lahko povzročilo, da bi bili ljudje, ki so resnično brez državljanstva, spregledani,” je še dodal.
UNHCR poziva srednjeevropske države k registriranju oseb brez državljanstva v državah, kjer le-ti bivajo, k uveljavitvi odprtih in neomejevalnih postopkov, da bi zmanjšali in odpravili pojav brezdržavljanstva, ter k zagotavljanju takšnih sistemov registriranja rojstev, ki bodo v skladu z mednarodnimi standardi.
„Problem brezdržavljanstva je majhen, a obvladljiv za vlade srednjeevropskih držav. V tem letu, ko obeležujemo petdesetletnico konvencije iz leta 1961, obstaja idealna priložnost za pristop k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot tudi za zapolnjevanje vrzeli v nacionalnih zakonodajah, da bi preprečili poslabšanje problema brezdržavljanstva v prihodnosti,” je zaključil Koefner.
UNHCR ocenjuje, da je danes po svetu okoli 12 milijonov oseb brez državljanstva. Kljub vsemu pa ostaja določanje točnega števila problematično, in sicer zaradi neskladnega poročanja in različnih definicij pojava brezdržavljanstva. UNHCR si preko globalne kampanje prizadeva dvigniti raven zavedanja o tem problemu, spodbuditi države h pristopu k obema konvencijama o osebah brez državljanstva, izboljšanju nacionalnih zakonodaj in izvajanju dodatnih ukrepov za odpravljanje pojava brezdržavljanstva.
***
Za več informacij o pojavu brezdržavljanstva v Sloveniji in srednji Evropi obiščite www.unhcr.si.
Za več informacij o UNHCR-jevi globalni kampanji, vključno s fotografijami, intervjuji in video posnetki, obiščite www.unhcr.org/stateless (v angleščini).
Odnosi z mediji: Ariane Rummery, +36 30 530 9633
