Ljudje s posebnimi potrebami so pogosto spregledani ali pa ostanejo nevidni znotraj populacije razseljenih oseb. Ukrepi za pomoč in zaščito razseljenih oseb so pogosto oblikovani na podlagi splošnih potreb populacije in zato ne morejo v celoti zadovoljiti posameznih specifičnih potreb.

Ljudje s posebnimi potrebami so bolj ranljivi za fizično (na primer spolno) in psihično nasilje. Zaradi pomanjkanja zasebnosti v nekaterih situacijah (premalo ali nič toaletnih prostorov, tušev ali umivalnic), so ti ljudje še bolj izpostavljeni nasilju. Ljudje s posebnimi potrebami so zelo pogosto izolirani od skupnosti, v kateri bivajo, zato imajo lahko težave pri dostopanju do programov, ki so namenjeni iskanju družinskih članov.

V okviru strategije o enakih pravicah glede na starost, spol in raznolikost (Age, Gender and Diversity Mainstreaming – AGDM) si UNHCR prizadeva identificirati in tudi upoštevati specifične potrebe oseb s posebnimi potrebami v okviru populacije razseljenih ljudi. Agencija si prizadeva tudi zagotoviti, da posamezniki s posebnimi potrebami sodelujejo pri sprejemanju odločitev glede njihove zaščite. 

UNHCR je določila iz Konvencije o pravicah oseb s posebnimi potrebami, ki je bila sprejeta konec leta 2006, vključil v načrtovanje in izvajanje svojih operacij po svetu. Agencija se je tudi pridružila delovni skupini OZN za področje invalidnosti.