V Kolumbiji ostaja notranja razseljenost še naprej resen humanitarni problem. Do sredine leta 2010 so v tej državi registrirali že okoli 3,4 milijona notranje razseljenih oseb (IDPs). Število se je povečalo zaradi dolgotrajnih konfliktov med kolumbijsko vlado in več gverilskimi gibanji ter zaradi vzpona organiziranega kriminala in pojava novih nezakonitih oboroženih skupin. Notranje razseljene osebe, ki živijo v negotovih življenjskih razmerah, ostajajo močno ranljive. Zaradi pomanjkanja trajnih rešitev, stalnih groženj in številnih pobojev, ki so velikokrat posledica nerešenih vprašanj vračanja zemljišč, ostaja raven ogroženosti življenj in ranljivost teh oseb visoka. 

Medtem ko se je varnost v gosto naseljenih območjih visokogorskih regij relativno izboljšala, pa se je stanje v bolj redko naseljenih območjih – zlasti v obalnih in obmejnih regijah, poslabšalo. Večina notranje razseljenih oseb prihaja iz ruralnih predelov, vendar je mogoče zaznati tudi povečanje števila notranje razseljenih iz urbanih območij. V zelo zaskrbljujočem položaju so predvsem afro-kolumbijsko prebivalstvo in avtohtone skupnosti, ki so se že v preteklosti soočale s problemi razseljevanja, pa tudi s problemi prisilne rekrutacije in spolnega nasilja in nasilja, pogojenega s spolom.

V političnih krogih so v letu 2010 prevladovale razprave o predsedniških volitvah, ki so potekale junija istega leta. Nova vlada je napovedala, da bo pri reševanju problema razseljenosti najprej upoštevala dejavnike, ki so povezani z lastništvom zemljišč. Nekateri v tem vidijo novo rešitev za izboljševanje negotovih življenjskih razmer, v katerih živijo notranje razseljeni ljudje. 

Relativno stabilno število kolumbijskih državljanov še naprej išče mednarodno zaščito zunaj lastne države. Tako je v južnoameriški regiji danes približno 115.000 beguncev in prosilcev za azil kolumbijskega porekla. Nova vlada je po obdobju napetih odnosov s sosednjimi državami z jimi ponovno vzpostavila tesnejše vezi. Pri zaščiti priznanih beguncev si kolumbijska vlada vedno bolj prizadeva izpolnjevati mednarodne kriterije. Nov odlok, ki ga je vlada sprejela novembra 2009, je prispeval k izboljšavam pri izvajanja postopkov določanja upravičenosti do statusa begunca (RSD). Vedno večji izziv pa predstavljajo mešani migracijski tokovi. 

V zadnjih letih se je odziv vlade na reševanje problema razseljenosti izboljšal. Izboljšave je mogoče zaznati v dodeljevanju sredstev, namenjenih razseljenim osebam (več kot eno milijardo ameriških dolarjev v letu 2010), kot tudi v prevetritvi nekaterih strategij na ključnih področjih kot so upravljanje z zemljišči, stanovanjska politika in ustvarjanje dohodka. Vseeno pa ključne vrzeli ostajajo v praktični izvedbi, še posebej na lokalni ravni, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ali tehnične zmogljivosti. 

Zaradi precej neugodnih varnostih razmer in izredne občutljivosti razseljenih oseb, ostaja njihova zaščita glavna skrb humanitarnih organizacij. 

Vir: UNHCR Global Appeal 2011 Update