Delovno okolje

Slovenija je leta 1992 pristopila h Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951 in k njenemu Protokolu iz leta 1967. UNHCR pokriva Slovenijo prek Regionalnega predstavništva za srednjo Evropo v Budimpešti.

V Sloveniji je leta 2010 po najnovejših začasnih podatkih približno 246 oseb zaprosilo za azil. Od tega so 38 prošenj vložili otroci brez spremstva. Istega leta je bil 21 prosilcem za azil priznan status begunca, dvema osebama pa je bil dodeljen status subsidiarne oblike zaščite. Prve tri države, iz katerih je prišlo največ prosilcev za azil, so bile Turčija, Afganistan ter Bosna in Hercegovina. 

Projekti in aktivnosti

UNHCR v Sloveniji v sodelovanju s partnersko nevladno organizacijo, od leta 2008 izvaja spremljanje dogajanja na mejah, da bi zagotovil prosilcem za azil dostop do ozemlja in azilnih postopkov in s tem zaščitil prosilce za azil pred prisilnim vračanjem na območje, kjer bi bili njihovo življenje ali svoboda ogroženi. UNHCR si tudi prizadeva zagotoviti prosilcem za azil učinkovito pravno svetovanje in informacije in tako preprečiti njihovo upravno pridržanje. 

V Sloveniji je bil tudi izveden projekt Mehanizmi za zagotavljanje in ocenjevanje kvalitete azilnih sistemov (Asylum Systems Quality Assurance and Evaluation Mechanism – ASQAEM), ki se je končal februarja 2010 in ki je ocenjeval prvostopenjske in drugostopenjske odločitve o upravičenosti do statusa begunca. Projekt je odigral pomembno vlogo pri podpiranju, razvoju in izboljšanju nacionalnega azilnega sistema in postopkov odločanja. 

Zagovarjanje in pomoč pri ustanavljanju mehanizmov za preverjanje kakovosti v azilnem sistemu ostajata prednostni nalogi UNHCR-ja v Sloveniji. UNHCR tudi ponuja podporo sodnikom, ki se udeležujejo seminarjev in konferenc, in organizira usposabljanja v sodelovanju z Upravnim sodiščem. 

UNHCR v Sloveniji tudi redno sporoča vladi svoje mnenje o zakonodaji, ki neposredno vpliva na življenje beguncev in prosilcev za azil. 

Od leta 2005 se v Slovenji izvaja ocenjevanje z udeležbo kot del UNHCR-jeve globalne strategije o enakih pravicah glede na spol, starost in raznolikost (Age, Gender and Diversity Mainstreaming – AGDM). Kot posledica spremljanja razmer v sprejemnih in nastanitvenih centrih so se ravnanje s prosilci za azil in možnosti, ki jih imajo begunci za integracijo, počasi, vendar močno izboljšali. Na podlagi sprememb azilne zakonodaje iz leta 2010 imajo prosilci za azil zdaj pravico prejemati žepnino, devet mesecev po vložitvi prošnje za azil pa smejo poiskati zaposlitev. 

UNHCR v Sloveniji med letnimi obiski na terenu in med nenehnim spremljanjem azilnega sistema posveča posebno pozornost zaščiti žensk, otrok in drugih ranljivih skupin ljudi ter vprašanjem, povezanim s preprečevanjem in odzivanjem na spolno nasilje in na nasilje na podlagi spola. Sodeluje v delovnih skupinah, ki se ukvarjajo s primeri spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, in organizira usposabljanja. 

Ena izmed glavnih nalog UNHCR-ja v Sloveniji je promocija aktivnega sodelovanja različnih vpletenih, predvsem ustreznih vladnih agencij in civilne družbe, zato da bi se izboljšale možnosti za integracijo beguncev. UNHCR spodbuja vlado k vključitvi ukrepov za integracijo beguncev v širši sklop integracijskih politik, programov in načrtov, pripravljenih za migrante in državljane EU. Zavzema se tudi za razvoj programa za preselitve. 

Slovenija je ratificirala Konvencijo o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954, ni pa podpisnica Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961. UNHCR zato lobira za pristop k zadnji. UNHCR se prav tako zavzema za trajno rešitev problema tako imenovanih Izbrisanih. Leta 1992 je bilo več kot 20.000 ljudi izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Medtem ko so mnogi izmed njih še vedno brez vsakega pravnega statusa, se drugi, ki so uspeli pridobiti državljanstvo, soočajo s številnimi preblemi kot posledica izbrisa. V skupini izbrisanih državljanov so se znašli posamezniki, ki v času osamosvojitve Slovenije niso imeli slovenskega republiškega državljanstva, pa vednar so v Sloveniji živeli že dolgo časa ali celo vse življenje. 

Vse omenjene UNHCR-jeve aktivnosti v Sloveniji so podprte z aktivnostmi informiranja javnosti, vključno z vzpostavljanjem odnosov z mediji, objavljanjem relevantnih informacij na slovenski spletni stranji in v publikacijah za specifične ciljne skupine. UNHCR ohranja stalna partnerstva s ključnimi vladnimi institucijami, s sodstvom, z nevladnimi organizacijami in s civilno družbo.