Delovno okolje

UNHCR je urad na Slovaškem odprl leta 1993, po tistem, ko je država po razpadu Češkoslovaške ponovno pristopila h Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951 in k Protokolu iz leta 1967.

Leta 2010 je na Slovaškem po najnovejših začasnih podatkih približno 541 ljudi zaprosilo za azil. Med njimi je bilo 38 otrok ali mladoletnikov brez spremstva. V istem letu je bil status begunca priznan 15 osebam, 55 moškim, ženskam in otrokom pa je bil dodeljen status subsidiarne oblike zaščite. Večina prosilcev za azil je na Slovaško v letu 2010 prišlo iz Afganistana, Rusije in Gruzije.

Projekti in aktivnosti

UNHCR na Slovaškem izvaja spremljanje dogajanja na meji z Ukrajino in na letališčih, zato da zagotovi prosilcem za azil dostop do ozemlja in do pravičnih in učinkovitih azilnih postopkov. Organizirana so bila tudi usposabljanja približno 40 obmejnih policistov, da bi se izboljšale njihove poklicne veščine, kakovost sodelovanja s tolmači in izboljšali upravni postopki. UNHCR tudi zagotavlja, da so na mejnih prehodih na razpolago informacijski letaki v več jezikih, s katerimi obvešča prosilce za azil o njihovih pravicah in o tem, kje poiskati pravne nasvete. 

V sklopu UNHCR-jeve vseevropske Pobude za kvaliteto je projekt Mehanizmi za zagotavljanje in ocenjevanje kvalitete azilnih sistemov (Asylum Systems Quality Assurance and Evaluation Mechanism – ASQAEM) slovaškim oblastem pomagal analizirati načine, kako izboljšati intervjuje prosilcev za azil in kakovost postopkov določanja upravičenosti do statusa begunca. Tudi sledeči projekt Nadaljnje razvijanje kvalitete azilnih sistemov (Further Developing Asylum Quality – FDQ), ki ga je sofinanciral Evropski sklad za begunce, je pripomogel k ocenjevanju azilnih postopkov, ki naj bodo kar se da pravični in učinkoviti. Pobuda za kvaliteto je ponudila tudi podporo pri ustanovitvi internega mehanizma ocenjevanja kakovosti in revizijske enote v slovaškem Uradu za migracije. UNHCR je tudi usposabljal pravnike Centra za pravno pomoč, ki zastopajo prosilce za azil med azilnimi postopki. 

Slovaška je bila med prvimi državami, kjer je UNHCR leta 2005 začel izvajati metodo ocenjavanja z udeležbo, pri kateri sodelujejo prosilci za azil in begunci. Zahvaljujoč UNHCR-jevi strategiji o enakih pravicah glede na spol, starost in raznolikost (Age, Gender and Diversity Mainstreaming – AGDM), begunci in prosilci za azil lahko spregovorijo o svojih problemih, katerim bodo prisluhnili vladne ustanove, UNHCR in nevladne organizacije. Tako lahko institucije, ki delujejo na področju azila in migracij pridobijo pomembne informacije, ki jih drgače ne bi bilo mogoče zaslediti. Med razgovori in obiski v nastanitvenih centrih so se pokazali zelo praktični problemi in izzivi, s katerimi se vsak dan srečujejo razseljeni ljudje. Življenjske razmere in pomoč beguncem in prosilcem za azil se lahko izboljšajo na več načinov. 

Na področju integracije se UNHCR na Slovaškem osredotoča na izvedbo svoje Agende za integracijo beguncev v srednji Evropi, in sicer preko analize obstoječih predpisov in praks ter z iskanjem šibkih točk sistema integracije. UNHCR se zavzema za vključitev integracije v vse ustrezne politike in za krepitev partnerstev med ključnimi predstavniki vlade, občin, nevladnih organizacij in begunskimi skupnostmi. UNHCR-jev urad na Slovaškem je organiziral okrogle mize o integracijskih politikah in ukrepih. UNHCR tudi lobira pri vladnih partnerjih za ustanovitev foruma, ki bi omogočal dialog z begunci in izmenjavo povratnih informacij o kakovosti in primernosti integracijskih programov in storitev. 

Begunci iz Ruske federacije se na Slovaškem srečujejo s posebnimi težavami, ko zaprosijo za državljanstvo, saj sporazum med obema državama prepoveduje dvojno državljanstvo. UNHCR se zato zavzema za ponovno proučitev tega sporazuma, s čimer bi vsem beguncem v državi omogočili enak dostop do državljanstva. 

UNHCR slovaškim oblastem ponuja strokovno znanje zakonodaje, ki zadeva begunce, vključno s prenosom mednarodnih in regionalnih pravnih instrumentov v slovaški pravni red. 

Agencija za begunce se tudi zavzema za sprejem trajne sheme za preselitve v manjšem obsegu, ki bi temeljila na predhodno izvedenih primerih preselitev v državo. Preselitev je trajna rešitev, ki jo UNHCR ponuja tistim beguncem, ki se zaradi nestabilnih varnostnih razmer ne morejo varno in dostojanstveno vrniti v svojo državo niti ostati v državi, kjer so najprej poiskali zatočišče. Od leta 2009 Slovaška podpira UNHCR-jeva prizadevanja na tem področju prek upravljanja Evakuacijskega tranzitnega centra (ETC) v mestu Humenné na vzhodu države. Ranljive begunce, ki jih za preselitev izbere UNHCR, ki so v državi, kjer so zaprosili za zaščito, ogroženi, in katerih postopki za preselitev še trajajo, je mogoče začasno preseliti v ETC. 

Shema je bila prvotno namenjena skupini palestinskih beguncev iz taborišča Al-Weed v Iraku. Leta 2010 je UNHCR dosegel, da je center postal odprt  za vse begunce, ki potrebujejo preselitev, ne glede na državljanstvo. 

Ob pomoči nevladne organizacije se lahko begunci v ETC-ju posvetujejo s socialnimi delavci in prejmejo donacije v naravi, kot so na primer oblačila. Centru so bile podarjene tudi postelje, vozički in računalniki. Pri delu z begunci v Humenneju UNHCR ponuja podporo oblastem prek asistenta na terenu. Regionalno predstavništvo za srednjo Evropo je pripravilo tudi letak v več jezikih, ki prišleke obvešča o namenu centra in o praktičnih vidikih vsakdanjega življenja, vključno z informacijami o lokalni skupnosti v bližini centra. 

Slovaška je sicer pristopila k obema konvencijama o osebah brez državljanstva, vendar v nacionalnem pravu ne obstaja poseben postopek za identificiranje pojava brezdržavljanstva. Zato se UNHCR na Slovaškem zavzema za uveljavitev takega postopka. 

UNHCR je nacionalnemu statističnemu uradu tudi ponudil pomoč pri razvoju primerne metodologije za natančno določanje in prepoznavanje oseb, ki so potencialno brez državljanstva, da bi se uporabil pri naslednjem popisu prebivalstva leta 2011. 

UNHCR na Slovaškem na spletni strani, z intervjuji v medijih in publikacijami, kot je letno poročilo Biti begunec v slovaščini, tudi obvešča zainteresirano javnost o težavah ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino. Ob tem pa urad v Bratislavi tudi pomaga pri organizaciji oziroma soorganizira javne dogodke za ozaveščanje o razmerah, v katerih so se znašli razseljeni ljudje v srednji Evropi in po svetu.