Delovno okolje

UNHCR je leta 1989 odprl urad v Budimpešti, na Madžarskem, ko je država kot prva izmed držav v srednjeevropski regiji podpisala Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951. Sprva so se dejavnosti UNHCR-ja osredotočale na pomoč vladi pri sprejemanju številnih prosilcev za azil iz Romunije in nekdanje Jugoslavije. Po letu 1998, ko je začel veljati Zakon o azilu in odpravil geografske omejitve, ki jih vsebuje Konvencija iz leta 1951, so se aktivnosti UNHCR preusmerile k podpori pri razvoju nacionalne azilne zakonodaje in institucij. Aktivnosti UNHCR so se tudi preusmerile k programom za krepitev zmogljivosti, namenjenim vladnim in nevladnim akterjem, ki delujejo na področju azila in migracij. Od leta 1997 UNHCR na Madžarskem ne vodi več postopkov podeljevanja statusa begunca prosilcem za azil, ki ne prihajajo iz Evrope, saj so to nalogo prevzeli državni organi. 

Po najnovejših začasnih podatkih je na Madžarskem leta 2010 približno 2.100 oseb vložilo prošnjo za azil (150 med njimi je bilo otrok in mladoletnikov brez spremstva). Istega leta je bil 74 prosilcem za azil priznan status begunca, približno 175 moškim, ženskam in otrokom pa je bil podeljen status subsidiarne oblike zaščite. Največ prosilcev za azil je prihajalo iz Afganistana, Kosova in Palestine.

Projekti in aktivnosti 

UNHCR na Madžarskem izvaja s pomočjo nevladnih organizacij aktivnosti spremljanja postopkov na meji. Agencija OZN za begunce na Madžarskem zavzeto zagovarja stališče, da bi morala vlada omehčati politiko in prakse pridržanja nedolžnih prosilcev za azil ob vstopu v državo. 

Da bi zagotovil pravične in učinkovite azilne postopke, je UNHCR izvedel projekt Mehanizmi za zagotavljanje in ocenjevanje kvalitete azilnih sistemov (Asylum Systems Quality Assurance and Evaluation Mechanism – ASQAEM), nato pa še projekt Nadaljnje razvijanje kvalitete azilnih sistemov (Further Developing Asylum Quality – FDQ). V sklopu teh dveh projektov je bila opravljena revizija azilnih postopkov, UNHCR-jevo osebje je spremljalo izvedbo intervjujev in procesov odločanja in ponudilo svetovanje in usposabljanje tistim, ki sprejemajo odločitve, vključno s sodniki, ki se ukvarjajo s prošnjami za azil. V sodelovanju z Uradom za priseljevanje in državljanstvo se pripravlja priročnik za zagotavljanje kakovosti, ki bo ponudil oporo pri oblikovanju in vzdrževanju mehanizma za notranjo revizijo in zagotavljanje kakovosti v nacionalnem azilnem sistemu in postopkih. 

UNHCR na Madžarskem redno spremlja pogoje za sprejem, kot je med drugim nastanitev prosilcev za azil, in sicer preko ocenjevanja z udeležbo, ki je del strategije o enakih pravicah glede na spol, starost in raznolikost (Age, Gender and Diversity Mainstreaming – AGDM). V preteklih letih je bilo, zahvaljujoč strategiji AGDM, ki se izvaja skupaj z nevladnimi organizacijami in vladnimi ustanovami, mogoče doseči številne izboljšave v zakonodajnem in institucionalnem okviru, kot tudi glede kakovosti zaščite in pomoči, ki sta na voljo beguncem in prosilcem za azil. 

UNHCR z Uradom za priseljevanje in državljanstvo tudi redno vodi razgovore o temah, ki zadevajo zaščito beguncev in njihovo integracijo ter problematiko brezdržavljanstva.

Na področju integracije se UNHCR zavzema za prenovitev in razvoj ustreznih ekonomskih, socialnih, izobraževalnih in zaposlitvenih politik in zakonodaje, s čimer želi zagotoviti boljše možnosti integracije priznanih beguncev v madžarsko družbo. 

Glede zaščite oseb brez državljanstva se UNHCR na Madžarskem zavzema za odpravo zahteve, da imajo samo osebe, ki zakonito bivajo v državi, pravico dostopiti do postopka za ugotavljanje pojava brezdržavljanstva. Ta postopek je bil oblikovan skupaj s posebnim zaščitnim mehanizmom že leta 2007 in z njim je Madžarska postala država dobre prakse na področju zaščite oseb brez državljanstva. 

Aktivnosti informiranja javnosti se osredotočajo predvsem na ozaveščanje javnosti o integraciji beguncev v madžarsko družbo in sprejemanju le-teh s strani družbe, kar se izvaja prek oddelka za odnose z javnostmi in prek spleta. Poskušajo tudi opozarjati na pojav ksenofobije v madžarski družbi, ki je v zadnjih letih vse pogostejša.