Pravica do azila je človekova temeljna pravica. Prosilci za azil pogosto nimajo druge možnosti kot prečkati mejo na nezakonit način, če hočejo ubežati različnim nevarnostim ali preganjanju.

V skladu z določili iz Konvencijo o beguncih iz leta 1951 se beguncev in prosilcev za azil, ki so pripotovali iz države, kjer so bili preganjani, ne sme kaznovati (pridržati ali oglobiti) zaradi nezakonitega vstopa v državo. Glede na dogovor, dosežen med vladami na srečanju izvršnega odbora UNHCR, se begunce in prosilce za azil lahko pridrži le v izjemnih primerih – na primer, ko morajo pristojni organi preveriti njihovo identiteto ali njihove trditve; ko so prosilci za azil poškodovali ali uničili osebne dokumente ali potne listine, ali pa so uporabili ponarejene dokumente z namenom zavajanja pristojnih organov. 

Utemeljena razloga za uporabo pridržanja prosilcev za azil sta tudi varovanje javnega reda in miru ali ohranjanje državne varnosti. 

Upoštevajoč te mednarodne standarde naj bi države pridržale prosilce za azil (na primer zaradi birokratskih zapletov) le izjemoma in le za najkrajši možni čas. 

Pridržanje prosilcev za azil je v srednjeevropskih državah vse pogostejša praksa. Zato se UNHCR v srednji Evropi močno zavzema, da nedolžni begunci in prosilci za azil ne bi bili pridržani. Ko se število pridržanih prosilcev za azil začne povečevati, Agencija OZN za begunce začne pobliže spremljati pogoje pridržanja, dostop prosilcev za azil do brezplačne pravne pomoči ter bivalne razmere v centrih za pridržanje.  

Smernice UNHCR o pridržanju prosilcev za azil določajo številne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni v primeru pridržanja. Prostori za pridržanje, kjer so nastanjeni prosilci za azil, morajo biti ločeni od prostorov, kjer so pridržani drugi tujci, prav tako prosilci za azil ne smejo biti nastanjeni skupaj z osebami, ki so obtožene ali obsojene za storitev kriminalnih dejanj. Med pridržanjem mora biti prosilcem za azil omogočen dostop do sanitarij in osnovne higiene, prav tako morajo prejeti ustrezno zdravljenje in psihološko svetovanje. Omogočeno jim mora biti opravljanje verskih obredov, izvajanje športnih aktivnosti znotraj in zunaj prostorov za pridržanje ter oskrba z ustrezno prehrano. Prosilci za azil morajo imeti tudi možnost nadaljevanja izobraževanja ali poklicnega usposabljanja. Dovoljeno jim mora biti ohranjati stike z bližnjimi in sprejemati obiske sorodnikov, prijateljev, socialnih delavcev ter verskih in pravnih svetovalcev. Prosilci za azil morajo imeti med pridržanjem možnost vložiti pritožbo ter pridobiti potrebne informacije o postopkih, v katerih so, in sicer v jezikih, ki jih razumejo. 

UNHCR redno opozarja pristojne organe, da otroci, vključno z mladoletniki brez spremstva, ne smejo biti pridržani. Agencija zagovarja alternativne možnosti pridržanja otrok, ko želi država zagotoviti, da otroci med azilnim postopkom ne bodo zapustili države. Otroci, ki jih spremljajo starši, ne smejo biti priprti – le v primeru, če je to edina možnost, da se družina ne loči. 

Otroci ne smejo biti pridržani skupaj z odraslimi. Ponujene jim morajo biti možnosti šolanja in rekreacije ter igranja s svojimi vrstniki, da lažje pozabijo na grenke izkušnje iz preteklosti in se sprostijo. Otrokom in mladoletnikom brez spremstva mora biti zagotovljena tudi pravna pomoč.