Plezanje čez ograje iz bodeče žice, skrivanje v nepredušno zaprtih kontejnerjih, prečkanje razburkanega morja v preluknjanih, zastarelih čolnih - vsako leto na tisoče migrantov tvega svoja življenja v obupanem poskusu, da bi našli zatočišče in si zagotovili boljše življenje v Evropi. Nekateri potujejo prek morja – iz vzhodne Afrike proti Kanarskim otokom, iz Maroka proti južni Španiji, iz Libije proti obalam Malte, Sicilije in Lampeduse ali pa iz Turčije proti grškim otokom. Številni med njimi se odpravijo proti državam Evropske unije po kopnem, pred tem ko so prečkali Turčijo in države na Balkanu ali pa pridejo v Evropo prek Ukrajine in Belorusije.

Večina migrantov vstopi v Evropsko unijo na nezakonit način: bodisi brez potrebnih dokumentov, bodisi prečkajo mejo tam, kjer to ni dovoljeno, ali pa jim potovanje omogočijo tihotapci. Države take nezakonite vstope po navadi dojamejo kot grožnjo državni suverenosti in varnosti.

Treba pa se je zavedati, da ljudje prečkajo meje na nezakonit način zaradi različnih razlogov. Včasih gre za ekonomske migrante, ki hočejo ubežati revščini in brezposelnosti. Včasih pa gre za osebe, ki bežijo pred preganjanjem, oboroženimi spopadi ali kršenjem temeljnih človekovih pravic. Zelo pogosto je nezakonit vstop edini možni način prečkanja meje. 

Begunci in migranti nemalokrat potujejo skupaj, po istih poteh in uporabljajo enaka prevozna sredstva. Kljub temu pa se njihove potrebe po zaščiti razlikujejo: migranti se prostovoljno odločijo, da bodo zapustili domovino, medtem ko so jo begunci primorani zapustiti. Čeprav je mejna kontrola pomemben dejavnik preprečevanja mednarodnega kriminala, vključno s tihotapljenjem in trgovanjem z ljudmi, želi UNHCR zagotoviti, da mejna policija beguncev ne vrača v države, kjer bi bilo njihovo življenje ogroženo. Zato UNHCR sodeluje z vladami, da bi jim pomagal pri reševanju problematike mešanih migracijskih tokov. 

Junija 2006 je UNHCR predstavil „Akcijski načrt v desetih točkah za zaščito beguncev in za upravljanje z mešanimi migracijami”, ki je namenjen državam vzdolž vzhodnih in jugovzhodnih zunanjih meja Evropske unije. Namen UNHCR-jevega akcijskega načrta v desetih točkah je pomagati državam pri prepoznavanju beguncev in prosilcev za azil, ki potujejo v skupinah skupaj z migranti. Akcijski načrt v desetih točkah izpostavlja deset ključnih področij, kjer so potrebne nove rešitve za zagotavljanje boljše varnosti. Načrt poziva k regionalnemu pristopu, ki vključuje tranzitne in ciljne države ter matične države, saj migracij, ki potekajo čez več držav, nobena država ne more učinkovito obravnavati sama. 

Maja 2011 je UNHCR predstavil tudi priročnik za osebje, ki deluje na obmejnih območjih med državami članicami EU ter tretjimi državami. Namen priročnika je informirati osebje o pravicah beguncev in prosilcev za azil, ki potujejo skupaj z migranti. Priročnik bodo pri svojem delu uporabljali evropski obmejni organi, ki delujejo znotraj območja EU, agencija Frontex, kot tudi osebje UNHCR in njegove partnerske organizacije, vključno z vladnimi organizacijami.